Slovenec v zakulisju tožb proti tehnološkim velikanom

Matej Pardo se je rodil v Sloveniji, tu naredil prvi razred, pri sedmih letih pa z mamo in bratom sledil očetu, ki dela v farmaciji in je takrat že nekaj časa služboval v Pragi.

Od takrat živi na Češkem, a tudi po dveh desetletjih dobro govori slovensko. V domovino se vrača nekajkrat letno, med prazniki, saj sta starša še vedno razpeta med Prago in Slovenijo, tu je tudi več drugih sorodnikov, pravi.

Po mednarodni maturi v Pragi je študiral mednarodne odnose na eni od moskovskih fakultet. Zaradi koronavirusa se je predčasno vrnil v Prago in zadnji dve leti končal na daljavo. Ko je leta 2021 končal študij, se je znašel na razpotju. “Premišljeval sem, ali bi nadaljeval še na podiplomski ravni ali naj se za leto ali dve zaposlim in morda pozneje nadaljujem s študijem. Na koncu sem se zaposlil in vsaj za zdaj odložil namero o študiju,” razlaga sogovornik.

Kot dobra poteza se je namreč pokazala zaposlitev v češkem podjetju za financiranje sodnih sporov LitFin, ki je prek Linkedina iskalo projektnega asistenta. “Financiranje sodnih sporov se mi je zdelo zanimivo, tako da sem se prijavil, opravil razgovor in uspel. Bilo je zelo nenačrtovano, spontano,” razlaga sogovornik, ki pet let pozneje vodi oddelek za tožbe proti tehnološkim velikanom, tako imenovanem big techu.

“Do zaposlitve v LitFinu v resnici sploh nisem vedel, da ta dejavnost obstaja. Tudi danes večina ljudi, s katerimi se pogovarjam, ne ve zanjo. Verjetno tudi jaz ne bi, če ne bi delal tu,” pravi 26-letnik.

Prvi izziv: kartel proizvajalcev tovornjakov

Pardo je začel na projektu skupinske tožbe proti proizvajalcem tovornjakov, ki so v postopku pred Evropsko komisijo leta 2016 priznali kartelno dogovarjanje glede cen tovornjakov in uvajanja okolju bolj prijaznih tehnologij ter privolili v skoraj trimilijardno globo. Namen LitFina je bil izterjati odškodnine za oškodovance – kupce tovornjakov.

Naloga mladega projektnega asistenta so bila administrativna dela in komuniciranje s strankami: “Zbiral sem dokumente, organiziral dokaze naših strank. Poleg tega sem stranke obveščal, kaj se dogaja, kakšni bodo naši naslednji koraki.”

Potem je začel delati na podobnem primeru tožbe proti ameriškemu spletnemu velikanu Googlu. “Vse skupaj se je hitro odvijalo. Ker je bil pravni temelj močen – jasno je bilo, da je to, kar je naredil Google, narobe – smo dobili veliko strank. Tudi naše investitorje so ti postopki zelo zanimali in niso skrivali želje, da bi delali še več takih primerov. Potem sem delal tudi na vseh nadaljnjih tožbah proti big techu, ki so se izjemno hitro premikale. Ko smo v podjetju oblikovali poseben oddelek za big tech, sem postal njegov vodja.”

V štirih letih, odkar je v podjetju, se je to hitro širilo. Leta 2021 je zaposlovalo 20 ljudi, zdaj jih je 100, skupaj z zunanjimi pisarnami (denimo v Bruslju in Amsterdamu) pa okoli 150, pravi.

Njegov oddelek se trenutno ukvarja s sedmimi primeri (načrtovanih) tožb proti big techu. Pod tem imenom razumemo podjetja Google, Apple, Amazon, Meta in Microsoft. Za vsakega od sedmih primerov imajo v LitFinu določenega projektnega menedžerja, Pardo pa kot vodja oddelka nadzira procese, spremlja napredek za celoten portfelj, usklajuje komunikacijo z vlagatelji in strankami.

Plačilo vezano na uspeh tožbe

LitFin je družba za financiranje pravnih sporov, ki omogoča skupinske tožbe, za katere sicer mali tožniki ne bi imeli časa ali denarja. “Naša glavna vloga je financiranje, saj krijemo stroške odvetniških in drugih strokovnih storitev, sodnih taks in tako dalje. To so lahko zelo dragi in dolgotrajni postopki,” pravi. Če je tožba uspešna, LitFin dobi vnaprej določen odstotek odškodnine, če ne, krije tudi stroške druge strani, če tako odloči sodišče.

Dejavnost je v anglosaksonskih državah že razvita, v naši regiji pa je pred osmimi leti, ko je Litfin začel, še ni bilo. “Mi smo bili eni prvih v srednji Evropi,” pravi Pardo. Med prvimi primeri podjetja je bil boj proti gradbenemu kartelu v Avstriji.

Kot pojasni Pardo, se veliko ukvarjajo tudi z novačenjem tožnikov, ki se pogosto niti ne zavedajo možnosti izterjave odškodnine. “Trenutno se denimo ukvarjamo s primerom Google Shopping, kjer je Google izkoristil prednost na trgu spletnega iskanja in pridobil neupravičeno prednost pri primerjalnikih cen. V okoli 15 državah EU je algoritemsko degradiral konkurenčne storitve pri rezultatih iskanja, svoj Google Shopping pa dal na najbolj vidno mesto med rezultate iskanja,” pravi Pardo.

“Konkurenčne storitve so tako lahko čez noč izgubile tudi do 90 odstotkov prometa na spletno stran in posledično prihodka. A marsikateri ponudnik ni niti vedel, da lahko kaj dobi nazaj. Mi smo jih kontaktirali in pri petih ponudnikih naračunali za 900 milijonov evrov škode. Zdaj pripravljamo še eno tožbo za pet ponudnikov, tudi tukaj bo vsota več sto milijonov evrov. A ta podjetja sploh niso vedela, da imajo možnost, da lahko dobijo kaj nazaj.”

Pripravljeni smo vložiti v tožbe, kjer je jasno, da je nekdo delal nekaj, kar ni prav. S tem pomagamo tistim, ki so bili oškodovani, da dobijo nekaj nazaj.

Matej Pardo, LitFin

Velikani se raje pravdajo, kot poravnajo

Pardo, kot omenjeno, trenutno usklajuje sedem primerov tožb proti big techu. V dveh ali treh primerih še zbirajo dokaze in podatke, tako da o vložitvi tožbe še ni odločeno, tri so že vložili, kmalu bodo četrto. Prvo tožbo so vložili pred letom in pol, tako da za zdaj ni zaključen še noben primer proti big techu.

“Ti procesi trajajo. Mi bi bili veseli, če bi bili krajši,” pravi.

V teoriji sta po vložitvi tožbe dve poti: ena je zunajsodna poravnava, druga pa pravdanje. In za katero se raje odloča big tech? “Raje za drugo. Ker imajo velike proračune, jih ne moti tudi, če se pet let pravdajo,” pravi sogovornik.

LitFin se tako na sodiščih srečuje z globalno najmočnejšimi podjetji, kot sta Google in Apple. Na vprašanje, ali kdaj sodeluje na narokih, Pardo odgovarja, da imajo veliko tožb na Nizozemskem, kjer se vloge praviloma izmenjujejo pisno, so pa tudi obravnave. “V začetku prihodnjega leta grem na eno obravnavo. Sem pa tam, da usklajujem naše stranke in komuniciram z njimi, za pravno zastopanje imamo seveda odvetnike in druge strokovnjake,” pojasnjuje.

Začnejo po odločitvi neke avtoritete

Na prvi pogled se zdi precej tvegano vezati poslovni model na odločitve sodišč v tujih državah in v drugem pravnem redu. A izvršni direktor Litfina Maroš Kravec je v 2024 za slovaški Forbes dejal, da ima podjetje za seboj okoli deset zaključenih primerov, stopnja uspešnosti pa je približno devetdeset odstotkov.

“Osredotočamo se na primere, v katerih je bila odločitev že sprejeta. Tako imamo mnenje neke avtoritete, na primer vrhovnega sodišča ali Evropske komisije, na katerega se lahko zanesemo. Ko uveljavljamo določeno terjatev, druga stranka ne more več trditi, da se dejanje ni zgodilo. Lahko trdi le, da škoda ni nastala v takšnem obsegu, kot trdimo mi. Tako sestavljen portfelj primerov pomeni, da lahko bolj natančno ocenimo izterljivost odškodnine,” je dejal.

To povečuje varnost. “Dejstvo je to, da je podjetje, kateremu je Evropska komisija izdala odločitev, naredilo nekaj protipravnega. Mi pa dokazujemo, da je njihovo protipravno dejanje povzročilo škodo naši stranki, in določimo tudi višino škode. To je lahko lahka naloga, ne pa nujno, lahko je tudi zelo drago in dolgotrajno,” pravi Pardo. “Ker je podlaga za tožbe odločitev drugega organa, kot je Evropska komisija ali regulator, bi lahko rekel, da gre za precej varne projekte.”

Ker imajo velike proračune, jih ne moti tudi, če se pet let pravdajo.

Matej Pardo, o (ne)pripravljenosti tehnoloških velikanov za poravnavo

Različni vlagatelji

Na vprašanje, kdo so vlagatelji v podjetje in ali gre za podjetja, ki računajo na donos, ali so morda posredi tudi kakšni drugi motivi, Pardo odgovarja, da imajo češke investitorje, ki tega poslovnega modela niso poznali, ampak verjamejo, da lahko ustvarijo določen donos.

Podjetje je med drugim dobilo petmilijonsko injekcijo podjetja Pale fire capital. Ima pa tudi večjega ameriškega vlagatelja, ki panogo dobro pozna.

Panoga, ki jo nekateri vidijo kot robinhudovsko, se po drugi strani včasih sooča z očitki, da pravosodje postaja posel. “Naši cilji so usklajeni s cilji naših klientov, interes je, da dobimo čim več odškodnine. Pripravljeni smo investirati v tožbe, kjer je že jasno, da je nekdo delal nekaj, kar ni prav. S financiranjem pa pomagamo tistim, ki so bili oškodovani, da dobijo nekaj nazaj,” o tem meni Pardo. “V že omenjenem primeru Google Shopping in primerjalnikov cen so lastniki slednjih izgubili veliko. Če jim lahko nekdo pomaga, da si nekaj povrnejo, se mi to zdi v redu.”

Pardo pravi, da je sam v stiku tudi s posameznimi odvetniškimi pisarnami iz Slovenije, LitFin pa že financira tudi tožbo v Sloveniji. Gre za tožbo Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) proti Gen-I zaradi enostranskih podražitev brez soglasja uporabnikov. Podlaga je sodba sodišča EU. “Trudimo se biti aktivni po vseh državah EU. Slovenija ima zanimivo okolje za skupinske tožbe. To je naša prva naložba, če bo uspešna, bom tudi jaz verjetno bolj aktiven v Sloveniji,” pravi sogovornik.

Priložnost, ki je v korporaciji ne bi dobil

Njegovo delo je nekakšen preplet ekonomije, prava, tehnologije. Pardo pravi, da se je tu znašel povsem nenačrtovano. “Moja akademska pot ni bila s tega področja, vsega sem se priučil skozi delo v Litfinu,” pravi.

Je pa tu imel boljše pogoje za učenje in napredovanje, kot bi jih imel kje drugje, doda. “Ko sem prišel, nas je bilo 20, še vedno nas je razmeroma malo. To mi je omogočilo, da sem se vključil v projekte in spoznal celoten proces ocenjevanja primerov, finančnega modeliranja, upravljanja proračuna za tožbo, torej vseh vidikov našega posla. V podjetju s tisoč zaposlenimi to gotovo ne bi bilo tako lahko.”

Na vprašanje, kako je videti njegov delovnik, Pardo pove, da je po njegovem poznavanju načina dela v Sloveniji na Češkem malo daljši. “Še vedno pa je to Evropa. So obdobja, ki so bolj intenzivna, medtem ko se poleti delo upočasni. Veliko sestankujemo in komuniciramo s skrbniki, kar včasih zmanjšuje produktivnost. Sam čutim odgovornost do strank, zdi se mi pomembno, da smo dostopni in hitri pri informacijah. Če mi stranka piše ob 10h zvečer, bi ji odgovoril. A daleč od tega, da se to dogaja vsak dan.”

Sam je med mlajšimi v podjetju. Ali to vpliva na odnos s strankami? “Včasih sem imel dvome, ko sem govorili z izkušenimi ljudmi, starimi 50 ali 60 let, zdaj pa jih ne opazim več. Ne vem, ali jih ni več ali pa sem se enostavno navadil,” pove v smehu.

Praga kot idealno mesto

Pardo, ki je prva leta preživel v Ljubljani, dve leti na fakulteti v Moskvi, preostalo pa v Pragi, pravi, da se mu zdi češka prestolnica idealna za življenje in kariero.

“Z 1,5 milijona prebivalcev se mi ne zdi prevelika, hitro si lahko povsod, ima pa prednosti večjega mesta glede priložnosti za delo. Zame je mesto idealno,” pravi.

Čeprav ima s poslovnim svetom v Sloveniji bolj malo stikov, se mu na podlagi debat zdi Češka bolj prijazna tudi za posel. “Iz sicer redkih pogovorov razumem, da je regulacija močna in da to pogosto otežuje poslovanje. S tega vidika je morda na Češkem lažje.”